Na Kitajskem se oblikuje nova zavezniška os, ki "spletkari proti ZDA" in Zahodu

Kitajska je bila v zadnjem tednu dni osrednje prizorišče velikih premikov na geopolitični šahovnici s kitajskim predsednkom Ši Džinpingom v središču.

Najprej je v Tjandžinu organiziral vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), nekaj dni za tem pa v Pekingu na Trgu nebeškega miru še veliko vojaško parado ob 80. obletnici zmage Kitajske nad Japonsko.

Številni svetovni voditelji so se odzvali Šijevemu vabilu in obiskali Kitajsko, še najbolj pa je odmevalo njegovo srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, ki je zasenčilo razkazovanje kitajske vojaške moči.

To je bilo prvič, da so ti trije voditelji nastopili skupaj v javnosti, ob tem pa so Zahodu, še posebej pa ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, poslali jasno sporočilo – na Vzhodu se oblikuje nova, močna zavezniška os.

Parade se je ob trojici, ki je bila v ospredju, udeležilo še 26 drugih svetovnih voditeljev, med njimi je bil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Kitajska ponuja roko sodelovanja vsem, ki v Ameriki ne vidijo zaveznice

Medtem ko predsednik ZDA poskuša – vsaj za zdaj neuspešno – končati vojno v Ukrajini in zaostruje svetovno trgovinsko vojno z uvajanjem visokih carin, kitajski predsednik pravi, da ponuja roko sodelovanja vsem, ki v Ameriki več ne vidijo zaveznice.

Nekaj dni pred tem se je Ši ob robu vrha SCO med drugim prvič po več letih srečal tudi z indijskim premierjem Narendro Modijem, potem ko je Trump za Indijo uvedel 50-odstotne carine na uvoz ruske nafte, kar je Modija zelo vznemirilo.

Srečanje med indijskim in kitajskim voditeljem jasno nakazuje, da sta državi pripravljeni na otoplitev sicer ohlajenih odnosov, ki so se leta 2020 poslabšali zaradi spopada na meji med državama. Indija je sicer veljala za velikega zaveznika ZDA v regiji, a kot kaže, je Trump s svojimi potezami spodkopal tudi to zavezništvo.

Ob razkazovanju najnovejšega arzenala kitajskega orožja in vojaške moči je predsednik Ši Džinping v nagovoru poudaril moč in samozavest kitajskega naroda: "Kitajska je velik narod, ki ga ne more ustrahovati noben nasilnež!" Čeprav ZDA ni omenil neposredno, pa je bilo njegovo sporočilo ameriškemu predsedniku jasno – Kitajska se na svetovnem političnem zemljevidu postavlja kot protiutež ZDA.

Trump trojico voditeljev obtožil spletkarjenja proti ZDA

Trump je na svojem družbenem omrežju Truth že ob začetku parade obtožil Šija, da skupaj s Putinom in Kimom spletkarijo proti Združenim državam Amerike.

"Prosim, prenesite moje najtoplejše pozdrave Vladimirju Putinu in Kimu Džong Unu, medtem ko skupaj kujete zaroto proti ZDA," je zapisal.

Na njegove besede se je kmalu odzval Kremelj, tiskovni predstavnik Jurij Ušakov je zavrnil njegove navedbe, da so voditelji v Pekingu kovali zaroto proti ZDA, Trumpove besede pa je označil kot ironične.

"Nihče ni spletkaril. Mislim, da vsi razumejo, kakšno vlogo imajo ZDA in trenutna Trumpova administracija v današnjih mednarodnih zadevah," je dodal Ušakov.

A srečanje voditeljev Kitajske, Rusije in Severne Koreje po mnenju številnih analitikov svetu pošilja jasno sporočilo, da Kitajska počasi, a vztrajno, v svoje roke prevzema vajeti neke nove svetovne ureditve.

Kitajska prevzema vajeti nove svetovne ureditve

Šijevo povabilo Kimu, da se mu na vojaški paradi pridruži skupaj s Putinom, je severnokorejskemu voditelju dalo veliko mero legitimnosti na geopolitičnem zemljevidu. Severna Koreja sicer ostaja revna in vase zaprta država, a ima še vedno veliko vojaško moč, tudi zaradi jedrskega orožja, ki ga poseduje.

Kitajski predsednik je tudi Putinu, ki se je nedavno sestal z ameriškim predsednikom Trumpom na Aljaski, kjer sta skušala najti sporazum za končanje vojne v Ukrajini, prav tako izkazal veliko mero naklonjenosti, ko se je v preteklem tednu večkrat srečal z njim.

Ši je sicer doslej držal neko mero distance do potez Moskve in je skušal ohraniti nevtralno stališče Kitajske do ruske vojne v Ukrajini – nikoli je ni neposredno obsodil, a hkrati tudi ni zanikal, da Kitajska pomaga Rusiji.

Dogajanje v Pekingu so številni zahodni voditelji spremljali z veliko mero nelagodja. Analitiki poudarjajo, da je Zahod razumel kitajski prikaz vojaške moči in politične enotnosti z dvema od najbolj izoliranih voditeljev kot neposredno sporočilo, da se oblikuje novo zavezništvo, ki lahko izzove zahodne zavezniške države.

Severna Koreja še naprej pripravljena pomagati Rusiji v vojni proti Ukrajini

Sta pa v Pekingu poglobila medsebojne vezi tudi Putin in Kim. Severna Koreja je namreč pred dobrim letom v Rusijo poslala svoje vojake, da se borijo proti Ukrajini.

Po zadnjih podatkih naj bi jih tam bilo okoli 12.000, življenje pa je doslej izgubilo najmanj 4.000 severnokorejskih vojakov. Kim, ki se je padlim vojakom nedavno poklonil v Pjongjangu, je Putinu zagotovil, da mu bo še naprej stal ob strani.

"Če lahko kakorkoli pomagamo Rusiji, bomo to storili. To razumemo kot bratsko dolžnost," je po poročanju ruskih državnih medijev Kim dejal Putinu, ta pa mu je odgovoril: "Vaši vojaki so se borili pogumno in junaško. Nikoli ne bomo pozabili padlih vojakov in njihovih družin!"

Ob tem strokovnjaki opozarjajo tudi na to, da Kitajska hitro zapolnjuje praznino, ki jo ustvarja ameriški predsednik Trump, s tem, ko ZDA umika iz pomembnih mednarodnih institucij.

Kitajska se sooča s številnimi težavami

Čeprav so na Trgu nebeškega miru odmevali vzkliki, da "brez Komunistične partije ni sodobne Kitajske", pa poznavalci dogajanja na Kitajskem opozarjajo, da se ta svetovna velesila sooča s številnimi resnimi težavami.

Med ključnimi izpostavljajo upočasnjevanje gospodarstva, stanovanjsko krizo, problem starajočega prebivalstva, visoke mere brezposelnosti med mladimi in visoke zadolženosti na lokalni ravni.

Kitajska se na svetovnem zemljevidu skuša prikazati kot močna in samozavestna država, pa predvsem v naraščajočem srednjem razredu vlada velika mera nezadovoljstva nad političnimi usmeritvami, ki jih zasleduje kitajski predsednik Ši, ki ga po mnenju strokovnjakov bolj zanima dober položaj na geopolitični šahovnici, kot pa problemi lastnega prebivalstva.

Kitajsko gospodarstvo je še vedno zelo močno, a vzpon, ki se je še nedolgo nazaj zdel neustavljiv, se ob vseh notranjih težavah v državi ne zdi več tako samoumeven kot nekoč, ugotavlja eden od kolumnistov britanskega BBC.

Vojaška parada, ki je sicer potekala ob 80. obletnici zmage Kitajske nad Japonsko, je imela predvsem eno nalogo – pokazati svetu, kako daleč je v tem obdobju prišla Kitajska.

PODKAST ZDRAVJE Z ALENKO KESAR: Kardiologinja o najboljšem zdravilu na svetu